PRAŽEN KROMPIR

En prav lep pozdrav moja draga Jolanda,
pošiljam tvoj fant iz pozabljenih let.
Prišel sem po zdravje na vašo kmetijo,
rahitična grinta na mleko in med.
Sva vstajala zgodaj takoj ko je sonce
lizalo roso iz jutranjih trav
in bosa sva s prsti mečkala toploto
svežega dreka začudenih krav.
Minila so leta, je šla puberteta,
v vaši gostilni sem delo dobil.
A v kuharci nisem zagledal dekleta,
ki sem ji včasih metulje lovil.
Dišale so v bluzo ujete melone,
dišali so v ritem zazibani boki,
dišal je tvoj smeh, tvoja sapa na roki,
s katero sem brisal ti solze iz lic.
Dišal je tvoj zbogom ob zvokih sirene,
dišala so pisma besede svilene,
dišala je najina vojna in mir,
a najbolj je dišal tvoj pražen krompir.
Mornar sem še vedno na ladji Koper,
v Jakarti nakladamo premog in poper.
Znorel bom od riža na tisoč načinov.
Zbolel sem od sadja in od vitaminov.
Spomini prikličejo slino vonjav,
da duša požene kozarec v roki.
Kako si želim na domači dobravi..